j.k.rowling za odrasle
robert galbraith - klic kukavice (cormoran strike)
robert galbraith, ali drugače, mnogim bolj poznana, j.k.rowling. po harryju potterju se je lotila nadomestnih volitev, za katere bi si drznila trditi, da niso bile tako uspešne kot je bilo zaželjeno in/ali pričakovano. potem je bilo spet malo harryja potterja aka nadaljevanje, harry potter in otrok prekletstva. tudi za tega bi si upala reči, da ni ravno podiral željenih rekordov ali dosegel priljubljenosti očeta harryja. res pa je, da je delo posebne sorte, pisano kot dramska predstava, gledališka igra, niti je ni napisala rowlingova sama, ampak s pomočjo še dveh bolj gledališko usmerjenih umetnikov. in naj vas naslov serije harry potter ne zavede - vmes je polno dodatkov k seriji, med drugim fantastične zveri in kje jih najti, ki je pred kratkim prišel tudi na velika filmska platna.
j.k.rowling je s serijo o harryju potterju podirala rekorde, dohitela (in tudi prehitela) jo je le e.l.james s svojo serijo o takšnih in drugačnih odtenkih sive. očitno se splača svoje žensko ime prikriti z dvojnimi začetnicami. (mogoče tudi če si moški, na primer c.s.lewis, j.r.r.tolkien, ipd., ampak v tem primeru samo mogoče. težko je letati v zraku skupaj s tolkienom).
priznam, harryja sem prebrala enkrat, delno zato, ker mi občutek pravi, da je zadnjih nekaj knjig pisanih z mislimi na film, kar sem vzela kot neke vrste minimalno izdajo prvim knjigam, ki so odlične in popolne. večji delež, majčkeno povezan s prvim razlogom, pa pripisujem koncu narejenem za množice. rowlingova je s svojimi besedami povedala, da dober pisatelj pobije svoje drage (kar je bila tolažba za smrt siriusa blacka). v svojem srečnem epilogu je tako, vsaj v mojih mislih, izdala sebe na veliko, svoje bralce in se prilagodila svojim gledalcem. srečni filmski konci očitno žanjejo več denarja? tudi če ji dovolim, da harry preživi (kakšna lepa gesta z moje strani), je srečno parčkanje ubilo vso privlačnost in vsa leta odraščanja s harryjem naredilo komaj povprečna. žal mi je. vendar bi jih vseeno, verjetno, še enkrat prebrala z veseljem, pa kaj, ko me matra prevelika radovednost do še nepoznanih knjig.
zakaj se je rowlingova odločila napisati naslednja dela pod psevdonimom ostaja uganka, čeprav se mi dozdeva zakaj. preveč povezovanj s harryjem? prodreti na trg na novo, na sveže? čeprav skrivnost ni dolgo ostala skrita, galbraith ostaja kot glavni avtor knjig o striku. obstaja spletna stran robert galbraith, twitter in facebook , članki z naslovom galbraith govori o cormoranu striku, itd. kot da rowlingova ne bi pisala pod psevdonimom, ampak kar s svojo drugo osebnostjo.
serija knjig govori o zasebnem detektivu in bivšem vojaku cormoranu striku in ni niti najmanj znanstveno fantastična. zaenkrat so na svetu trije deli, četrti je še v izdelavi, vsi trije pa so prevedni v slovenščino in popolnoma na dosegu roke (sviloprejka in po poti zla). strike je sicer nepopoln, nesrečno razmerje, tragično otroštvo, sumljiva smrt matere, nepopolno telo (tista manjkajoča noga in to, tudi kosmati trebuh mu ne šteje preveč v plus, bi rekla), dolgovi, dolgovi, pretepi, itd.itd.itd. je pa drzen, brihten in mu je načeloma vseeno za vtis, dokler se dokoplje do resnice o žrtvem nesrečnem padcu. v knjigi sledimo tudi njegovi začasni asistentki robin elacott, spet brihtni in nekoliko bolj 'zdravi', normalni in uspešni, sveže zaročeni in na novo priseljeni v london, brihtni bivši študentki psihologije. kar dober tim ustvarita.
galbraith mogoče v samem bistvu ni pisec kriminalk, tistemu nesrečnemu resničnemu zločinu človek sledi z majčkeno težavo, razpletanje ugank tudi ni najmočnejša točka, je pa galbraith zares odličen pisec. bere se odlično, karakterji so ravno dovolj kompleksni, da niso preveč kraljice dram in ne premalo, da niso plehki, zgodba se razvija v odličnem vrstnem redu, z ravno dovolj prepletanja vsakdanjih aktivnosti in tistega življenjskega šuma, ki detektivko delajo bolj zanimimvo in resnično. kar pa mi je bilo daleč najbolj všeč, je prikrivanje oseb. v delu je namreč vsaj ena literarna oseba, ki je bralec nikoli ne spozna osebno. o njej se govori, o njej se misli, se jo omenja, ampak nikoli dejansko ne potrka na vrata in reče živijo. kljub pomembnosti in teži svojega lika (zaročenec naše asistentke), ostaja na obrobju rdeče niti dogajanja. podobno se dogaja z mnogimi drugimi liki, vse skupaj pa je sestavljeno na neverjetno zanimiv, nov in briljanten način. za tisto, kar galbraith prikriva, mu dam pet zvezdic.
*
p.s.: cormorana strika lahko gledamo tudi v televizijski seriji, posneto za bbc1, zaenkrat prva sezona prikaže prvo zgodbo (klic kukavice) v treh delih in drugo zgodbo (sviloprejka) v dveh delih. drugo sezono pričakujmo naslednje leto.