j.k.rowling za odrasle #3
robert galbraith - po poti zla
po poti zla je tretja, zadnja izdana, prevedena, ne pa tudi zadnja v seriji galbraithovih detektivk o cormoranu striku. želim si, da bi imela večjo pavzo med eno in drugo, ampak te kar ujamejo. trik (ali eden izmed) dobre detektivke naj bi bil v tem, da bralec tekmuje z detektivom. oba imata enake informacije, bralec pa doživi določeno zadovoljstvo, ko premaga detektiva. ali pa se v detektiva naravnost zaljubi, ker je tako zelo briljanten, takšne rešitve pa res ni nihče pričakoval. galbraith aka rowlingova sicer poda približno skoraj vse namige tako detektivu kot bralcu, čeprav je vsaj v na poti zla bralec prikrašjan za vizualo. če hoče namreč nekoga prepoznati po videzu, mora biti nekaj na zunanji prepoznavnosti osebe. ampak ok, igramo na cormoranovo briljantnost, in glede na to, da že tretjič premaga policijo, z vso njihovo številčnostjo, modernimi pripomočki ter vsemogočnimi dovoljenji in dostopi, je to kar dobra poteza. če vzamemo to - cormoranovo brilijantnostjo - kot dejstvo, potem se vse skupaj lepo ujame s tistim, kar galbraitha naredi res posebnega in dobrega. cormoran in robin naj bi bila noro prodorna, pametna, iznajdljiva, delavna, pridna, predana. vse to samo s svojimi malimi sivimi celicami in malo osnovnih detektivskih tečajev (zasledovanje, samoobramba). kljub vsemu pa o sebi in svojih čustvih ne vesta praktično nič. bralcu pa so po drugi strani odgovori ponujeni na lepo zloženem zlatem pladnju, brez popolnoma jasnega pokroviteljstva, če se za to odloči. robin ima očitno probleme z mathewom, zakaj tega ne vidi, če je tako zelo preprosto? in cormoran, resno? tak genialnež si in ne vidiš, da si se malo zatreskal? resno?
bralec, ne boj se. če ne najdeš krivca, boš še vedno bolj prodoren od najbolj prodornih. tvoj ego je lahko pomirjen. in niti najmanj užaljen, zgodba, stil, podatki in njihovo razpredanje so res odlični.
*
po poti zla nas poda na pot serijskega morilca, ki robin na službeni naslov pošlje odrezano žensko nogo. mimogrede v nadaljevanju pobija, si jemlje dele človeškega telesa kot spominke, jih hrani v hladilniku, cilj je maščevati se cormoranu striku. detektiv zelo hitro na seznam vrže tri glavne osumljence, vsi so povezani z njegovo preteklostjo - nekaj iz časa službovanja v vojski, eden iz časa njegovega divjega, hipijskega mladostništva, vse do časa smrti njegove matere. težko predstavljivo, ampak galbraithu je dejansko uspelo narediti tretjo knjigo še malo bolj perverzno in ogabno kot drugo (sviloprejka). za tiste, ki ste sviloprejko prebrali, je to kar zgovorna novica. kot že omenjeno, je vsepovsod vpleteno polno osebnih problemov, robin in njen zaročenec, poroka, travma iz preteklosti (razlog za prekinitev študija). cormoran in njegova nova izbranka, očitno pobira same manekenke, škoda ko lepota in dober seks nista dovolj v primerjavi s kvalitetnim pogovorom. morilca seveda ujamemo, cormoran spet nekoliko pred drugimi ugotovi, kdo je, sestavi načrt, bralec sledi načrtu in je nekoliko izgubljen, ampak normalno, vse dobro, primer je rešen. zaključek knjige je tokrat res fenomenalen. robin naredi prvo usodno napako, dobi nogo (hehe, pun intended) in je na tem, da naredi drugo, mogoče še večjo usodno napako, ko se zadeva zaključi. na žalost si zdaj še bolj želim, da bi bile pavze med eno in drugo knjigo daljše. tole čakanje ne bo prijetno.
grem odštevat.