drugič, recimo
james patterson - v pajkovi mreži (alex cross #1)
v pajkovi mreži je prva knjiga v samosvoji detektivski knjižni seriji jamesa pattersona, z naslovom alex cross. (druga, že omenjena serija je klub preiskovalk umorov. alex cross je glavni detektiv, doktor psihologije, pravzaprav specialist za psihopatologijo. več o njem v nadaljevanju. v pajkovi mreži spoznamo vrlega glavnega junaka, ki se poda na 'prvi' (za bralce) primer. hrbtna stran knjige nam zaplet zgodbe poda kot 'inteligenten serijski morilec ugrabi nedolžna otroka'. poleg tega obstaja tudi stranski zaplet: 'prepovedana ljubezenska avantura, v katero se zaplete alex cross'. poudarek zgodbe nikakor ni na samem dejanju, ali na ugrabitvi ali otrocih ali družini. poudarek je na alexu, njegovi nesrečni ljubimki in na ugrabitelju oziroma serijskem morilcu. ta je čez celo zgodbo opisan z imenom in priimkom, da bi bralci ostali dlje v nevednosti, pa je priimek razdeljen na dva dela ločen s poševnico /. že zelo zgodaj namreč spoznamo antagonista, vse njegove namere in razmišljanje. brez skrbi, spet se malo zaplete, stvari ne ostanejo tako preproste, vendar je bralec kljub zapletom ves čas vpleten v samo zanko in na tekočem. v pajkovi mreži je precej boljša knjiga kot je 1.umor, upam si trditi, da pattersonu moško razmišljanje leži veliko boljše od ženskega. res pa je, da še ne poznam vseh ostalih (in me mikajo samo pod velikim vprašajem). vseeno lahko najdem kar nekaj humorističnih stavkov, ki bi sicer vsako dobro delo lahko hitro pokopali, precej tega lahko vržem na uboge prevajalce. primer: 'včeraj sem ga hipnotiziral. hudiča vendar, nikarte. ne delajte tega. ne zdaj.' nikarte?! smeh v stresnih situacijah je več kot dobrodošel, tokrat je na žalost popolnoma ubil napeto razpoloženje. ni pa za vsak neprimerno vstavljen stavek ali besedo kriv prevajalec. na hitro sem slišala pattersona komentirati, naj avtor ne piše stavkov, ampak zgodbo. slišala sem ga izven konteksta, ampak prosim, prosim, naj avtor razmisli tudi o stavkih, vsaj po tem, ko je zgodba že končana. konec je zanimiv, srečen, z nekoliko grenkega priokusa. alex cross pa je ravno dovolj zanimiv, da bi mogoče na plaži med počitnicami hotela prebrati še kakšno delo ali dve.
james patterson naj bi bil najbolj prepoznan po svojih originalnih glavnih junakih, njihovi raznolikosti in številčnosti. tako kot je npr. agatha christie ustvarila hercule poirota in ms marple. zaenkrat poznam dva pattersonova glavna junaka: lindsay boxer, pobudnico in šefico ženskega kluba, ter alexa cross. kaj imata skupnega?
oba zastopata družbene skupine, ki jih ne vidimo velikokrat v vlogah detektivov. lindsay je ženska, alex pa temnopolt. veliki, veliki plus. tega ne govorim iz kakršnih koli feminističnih nagibanj, bolj iz kulturoloških. tudi ženske so detektivke, tako kot so detektivi ne nujno svetlopolti norveški harryji. lepo je videti, da se tega nekdo zaveda dovolj, da jih skuša vpeljati v popularno kulturo. pa naj bo to z zavedanjem, da ravno takšno mišljenje lahko prinese veliki plus v sicer povprečno spisan fikcijski svet. druga stvar, ki jo imata skupno, je ljubezenska avantura. lindsay ima svojega novega partnerja, enako se alex poda na prepovedano ljubezensko avanturo. kot james bond tudi onadva iz takšnega ali drugačnega razloga (ne povem) na koncu ostaneta samska. koliko se na nove ljubezenske avanture podajata v vsaki zgodbi posebej, ostaja odprto, ne pa tudi skrito vprašanje. tretja skupna stvar med enim in drugim likom je osebna travma. poleg tega, da tako lindsay kot alex lovita serijskega morilca, se vsak sooča s težkim, perečim, življenjsko težkim in ogrožujočim problemom. lindsay resno zboli, smrtno resno pravzaprav. alex pa je oče samohranilec dveh majhnih otrok, v drugem letu žalovanja. ženo mu je namreč ustrelil neznani storilec. poleg tega sta oba nekje na sredini kariere, nihče ni mlad na začetku svoje poklicne poti. lindsay v srednjih 30 letih, alex je star 42 let. hrbtna stran knjige alexa opiše kot trdoživega, vztrajnega, hkrati pa tudi ranljivega in sočutnega, nadpovprečno inteligentnega. vse to velja tudi za lindsay. alex je rekreativni boksar, lindsay vsako jutro preživi v teku, ki ga pogosto zaključi z tai chijem. njuna zadnja skupna stvar, ki mi trenutno pade na pamet, pa je njuna telesna višina. noben po svetu ne hodi namreč nizko pri tleh. lindsay kot ženska jih ima nekoliko čez 170, alex pa 190 cm. s tem pa že od daleč izstopata tudi brez ostalih različnih, a tako podobnih si lastnosti. še dobro, da živita na nasprotnem koncu združenih držav amerike, s tem pa nam popestrita dan že s samo vremensko razliko.
*
v pajkovi mreži je dobila tudi filmsko adaptacijo, z morganom freemanom v glavni vlogi. če bi si slučajno kdo želel potopiti prste in poskusiti vodo.