ni vse, kot se zdi

dinah jefferies - žena plantažnika čaja

naslednje besedilo pišem z mešanimi občutki.

v ženi plantažnika čaja sledimo zgodbi gwen, ki se pri rosnih devetnajstih letih odpravi za sveže pečenim možem na cejlon. ta je nekaj let (desetletje ali pol) starejši, je plantažnik čaja že četrte generacije, za seboj pa ima tragičen prvi zakon. gwen se kljub mladosti, pomanjkanju izkušenj in osamljenosti poda v svet gospodinje in matere, kjer stvari še zdaleč niso tako črno-bele kot se zdijo. kljub nadležni, preposesivni moževi sestri verity, catherine, bivši ljubici in najbolj zapeljivi ženski, ki rada preizkuša meje, kljub zaničevanim pogledom belih in težkemu življenju temnih, se glavni zaplet zgodi v porodni sobi. prisiljena je v izbiro, ne glede na to, kaj izbere, pa hkrati izgubi tudi veliko dragocenost.

*

mogoče bom naredila kar seznam.

dobre lastnosti:

** platnica je res lepa, kar na žalost pri žepni izdaji učil postaja redkost. iskreno sem hotela prebrati knjigo zato, ker ima lepo platnico. in ker se dogaja na cejlonu, drug kraj, drugi časi, kdo ne bi?

** konec je rahlo grob, malo solzic, malo zavozlanega želodca, pa se takoj veliko popravi in zgodba ostane s tabo nekoliko dlje.

slabe lastnosti:

** zaplet zgodbe je tako nemogoč (čeprav niti ne, ampak vseeno), da se pravzaprav krohotaš namesto trepetaš. ko že misliš, da boš celo knjigo prebral z billy jean v glavi, se stvar sicer zasuka, majčkeno popravi, vendar nekako ostaja v sferi komaj verjetnega.

** gwen, glavna junakinja je presenetljivo nadležno bitje. dinah jefferies jo sicer hoče prikazati kot edino dekle s srcem obdano z nadležnimi nezaupljivimi belci, ki s črno roko vladajo temnim-komaj-da ljudem. gwen je mlada, naivna, neskončno zaljubljena, a se pogumno in po najboljših močeh sooča z življenjem, za katerega se zdi, da jo občasno napada z vseh front. tak je namen. škoda, ker mi je v resnici šla samo na živce, in je bila najslabši del zgodbe. občutljiva (dobro, ne glede zapleta, ampak vse ostalo), otročja, nezrela, premlada za svoj položaj najvišjega nadzornika v novi hiši, druga žena na plantaži, ki deluje dlje časa kot je sama na svetu. poleg tega se ne spreminja, ne razvija, ne odrašča, čeprav se knjiga razteza čez skoraj desetletje.

** časovno obdobje ni prikazano na najboljši način. pravzaprav sem bila ob redkih stavkih, ki so jasno pokazali to obdobje (npr: prebral sem članek o hitlerju v nemčiji), kar presenečena. ves čas sem imela namreč v mislih, da smo kakih sto let pred hitlerjem.

** ne glede na to, kako enostavno in hitro se bere, se je vlekla v nedogled. preveč vsega, a hkrati premalo česar koli. seveda, razen konca.

očitno slabe lastnosti številčno premagajo dobre, načeloma pa sem naivnež za konce. konec je tisti, ki je vreden največ. še posebej sem naivna, kadar konec ni srečen. tale konec je precej mešane rase. verjetno bi to morala šteti v plus.