poročena, podrejena in provokativna

costanza mirano - marry him and be submissive

angleški prevod italijanskega dela ni najbolj pohvale vredna kvaliteta in si zasluži samo opombo, potem mu dam mir in se preselim na bolj besede vredna dejstva in ideje.

začela bom s kontekstom. marry him and be submissive je napisala verna (katoličanka) italijanska mati in novinarka, brez dlake na jeziku, njeno knjigo pa so na italijanskih in španskih ulicah pričakale gruče feministk in jo trgale na koščke, če ne celo sem in tja tudi zažgale. kar je napaka z njihove strani. ne glede na svoj precej provokativni naslov, je zbirka pisemskih esejev pravzaprav polna dobrih točk, ki bi tem feministkam lahko dale dobra izhodišča s katerimi bi se na drugačne načine lotile moško-ženske enakopravnosti. kontekst je pomemben, ker predstavlja en sam vidik, pogled in mišljenje določene skupine žensk. vendar se mi zdi, da je ravno ta vidik večkrat zapostavljen, smatran kot slabši, ponižujoč do same ženske. to je vidik ženske, ki je verna (katoliško, že samo to je veliki bavbav v današnjih časih), vidik ženske, ki verjame, da je družina človeško glavno poslanstvo. ženske, ki kljub svoji uspešni karieri verjame v to, da bi ženska morala imeti možnost biti najprej in predvsem - mati.

costanza miriano namreč ne verjame v to, da smo si moški in ženske enaki. enakovredni ja. enaki pa ne. na tej točki se z njo popolnoma strinjam. costanza miriano je polna občasnega ostrega nasprotovanja feministk, in še bolj glasnega najedanja, da je biti poročen (ne v izven zakonski skupnosti, cerkveno poročen, pred bogom) in imeti čim večje število otrok, pravo poslanstvo vseh ljudi na tem svetu. hkrati pa ji uspe dvigniti nivo vseh tistih že omenjenih feministk in izpostaviti prave pomanjkljivosti, ovire ter težave, s katerimi se spopada kar veliko število žensk. me sedaj lahko študiramo kar hočemo (in to počnemo v povprečju bolje od moških), lahko volimo, delamo kar hočemo (ta se v praksi občasno skrije pod veliki vprašaj), istočasno pa lahko tudi skrbimo za urejen dom in tistega enega otroka ali dva. ne moremo pa brez skrbi ostati doma in skrbeti za tega bolehnega otroka, ne da bi hkrati trpele naloge na našem delovnem mestu, niti ne moremo imeti večje število otrok (costanza jih ima štiri) in istočasno imeti uspešno kariero. na žalost večina žensk/mater ne bo ostala dalj v službi in klepetala, se prilizovala, delala dodatne naloge z namenom razkazovanja svoje sposobnosti in učinkovitosti, ampak bo pohitela v vrtec, pobrala otroke, letela dalje v trgovino, skuhala kosilo za cel teden in oprala perilo. medtem pa bo njeno napredovanje sprejel mlad, nekoliko manj izkušenj in manj sposoben fantič, ki lahko cele dneve preživi v službi, večere pa na piru ali dveh s službenimi prijatelji z različnih (recimo višjih) nivojih. ženska si danes niti ne more privoščiti biti polno zaposlena mati, v italiji mora naprimer svojega novega dojenčka oddati v varstvo pri dveh mesecih (sklepam, da obstajajo drugačne možnosti, ampak sem slišala iz prve roke, da je porodniška smešno kratka). v tem primeru niso krivi moški, kot izpostavi avtorica, je problem v tem, da se danes v primerjavi z včasih izplačuje za polovico nižjo plačo. v časih, ko ženske niso imele toliko enakopravnosti, je bila dovolj plača enega za celotno gospodinjstvo, danes morata delati oba starša, če družina hoče preživeti (hvala feministke?!).

so many moms today are overstressed today. the workload is truly monstrous. work duties, bringing up children, looking after the house, maintaining a film star's appearance, keeping up to date with what is happening - the list is endless. (170)

a woman can't work as much as a man, if she has children. nor can she work in the same way as a man, even if she doesn't have children. (204)

costanza miriano pa se dotakne tudi moške vloge. tudi njim ni lahko, najprej zato, ker gledajo in poslušajo izmučene ženske, ki se morajo odpovedati vsem svojim željam zato, da se lahko cel njihov svet vrti okoli otročajev, tega niso pripravljeni narediti, vendar jih costanza hitro pomiri. pričakovanja do moških so popolnoma drugačna. spet, to ne pomeni, da jim je v današnji dobi lažje. sploh ne, tudi oni stopajo po tanki meji pričakovanj, po poti, ki je enako nepredvidljiva kot je za ženske. od njih se pričakuje popolnoma drugačne stvari, costanza v svoji enakopravnosti verjame v to, da morajo biti močni, trdni, avtoritativni, strogi in varni. da so oni lahko to - trdna opora družine - mora ženska biti tista mehka opora, tako otrokom, kot gospodinjstvu, kot moškemu. in iz tukaj sledi drugi del naslova - podrejena. podrejena v smislu sposobna se ukloniti in dovoliti, da moški prevzame kontrolo in avtoriteto, s tem pa dovoliti, da razlike med moškim in žensko delujejo kot celota, in to najbolj uspešno, kot lahko.

pisateljica se vseh teh problemov loti na zanimiv način - vsako poglavje je namenjeno določeni osebi iz njenega življenja, ta oseba pa visi na nekem razpotju v svojem življenju. naj bosta to njeni mali hčeri, prijateljica tik pred poroko, prijateljica, ki se nikakor noče ustaliti, prijatelj, ki se nikakor noče ustaliti in poročiti z eno (ker, kaj pa če ni taprava in potem zgrešim tapravo?!), prijateljica, ki je ravno rodila in si ne predstavlja, kako bo poskrbela za vse naloge, spet nova prijateljica, ki je rodila in se nikakor ni pripravljena vrniti na delovno mesto, ko njen mali dojenček na nekaj ur zahteva nikogar drugega kot njo (ali nekaj, kar mu lahko da samo njeno oprsje). vsako poglavje se začne s kratkim pismom, naslovljeno na točen problem, pismu sledi razlaga, poglavje pa se zaključi z 'tri leta kasneje' rešitvijo omenjenega problema. večkrat kot ne je konec srečen, četudi to pomeni, da se je gospa-brez-dlake-na-jeziku motila skozi celoten zapisan monolog.

glavno sporočilo knjige je precej preprosto: ne kompliciraj, ko je treba, rešiš vse probleme tako ali drugače. feministka ali ne, že vidim veliko število moških okoli mene, ki divje prikimavajo z glavo, sama pa sem, iskreno povedano, pomislila na mogoče še večjo število prijateljic (in večkrat sama nase), ki bi morale ravno to slišati na dnevni ravni.