anglija, geologi, biologi in devetnajsto stoletje

adrian desmon & james moore - darwin

nova tema: kdaj obupati nad knjigo? ponujam primer.

prižigala svečke, pila kavo, čaje, se nagrajevala, prosjačila, sproščala in trudila, garala, malo pa malo ali veliko in čisto zares, cel večer brez pavze, power through dobesedno. ni in ni šlo nikamor. počutila sem se krivo, ko sem brala druge knjige. zares sem jo namreč želela prebrati, za razliko od večine ostalih pa je ta na strogem urniku: sposojena iz knjižnice. podobne divje bitke, samo malo manj strastne, sem se šla s knjižničarji (nekatere knjige lahko zelo sebično in neetično podaljšuješ v nedogled), ni in ni šlo nikamor. knjigo je potrebno vrniti.

tako sem s težkim srcem (a groznim olajšanjem) obupala, zaprla knjigo, odstranila kazalo in končala, ne da bi v resnici končala. darwinova biografija je slabih sedemsto strani (plus dodatnih sto strani dodatkov, od literature, okrajšav, itd.) dolga razlaga življenja velikega biologa. najbrž je bila moja napaka, da sem si biografijo razlagala precej drugače, ampak vseeno je neverjetno dolgočasna zadeva, tudi če bi pričakovala monotono poročilo, ki ga verjetno ne razume nihče, ki ni popolnoma domač v svetu anglije 19. stoletja, po možnosti vsaj sosed z razvojem biologije in geologije. tisto, kar mi je uspelo razumeti, sem že vedela, za vse ostale dodatke mi je bil hvalabogu vedno pri roki stric google. škoda, ker si res, res, res ne želim prebirati omenjenih 700 strani in se pri vsakem tretjem stavku ustaviti in študirati kdo je bil ta ali ona oseba. če smo že pri takšnih detajlih, potem lahko vsaj podamo koristne detajle. res si ne predstavljam, kaj novega bi lahko avtorja povedala, tudi če bi prišla do konca. dolgi, dolgočasni stavki, ki predpostavljajo, da bralec že vse ve (zakaj, oh zakaj, bi potem šel brati nekaj, kar sloni na suhoparnem podajanju informacij?!). nobenega dialoga, čeprav obstaja občasen citat ali dva kakšnega pisma. skratka. grozna muka in eden glavnih razlogov, zakaj ljudje ne berejo. kakšna škoda, ko pa so imeli v rokah takšen material.

kogar zanima, naj si prebere krajšo avtobiografijo, ne bo izvedel kakšnih zabavnih in fascinantnih dejstev, pa bo vseeno neprimerljivo boljše. in predvsem krajše. svet je pa vedno prepoln dobrih knjig, da bi se človek matral.