sporočilo v steklenički

jussi adler-olsen - izginotje (oddelek q)

glavni junak knjižne serije z naslovom oddelek q (sedem knjig zaenkrat), je carl mørck. danski detektiv, ki za razliko od običajnih literarnih detektivov ne slovi po tem, da je najboljši, temveč po tem, da je najbolj len. dremlje z nogami na mizi nekje v kleti, njegova majcena skupina je (v izginotju, tretjem po vrsti) sestavljena iz asistentke (ali dveh, odvisno kako se vzame) in mlajšega detektiva asada, pribežnika iz sirije, ki danščine ne razume najbolje (kadar mu tako zadiši). na policiji ga ohranjajo zato, ker oddelku pripada veliko več denarja, kot ga potrebuje za svoj obstoj, carl ga zase ne zahteva in finance torej lahko prosto letijo v druge smeri. še ena posebnost detektivke je ta, da naj bi bila bolj humoristična kot nujno temačna, težka, napeta (čeprav je tudi to, posledica zgodbe očitno). precej scen se zaključi z izrazi kot so 'štala pa taka' (prevajalec je darko čuden, obvlada nordijske zadeve), polno je humorističnih dodatkov, člani se med seboj radi malo nagajivo podrezajo, včasih pa samo bralec sliši heca polne misli, ki prepredajo dejanja in dejansko izgovorjene besede. je pa to seveda severni humor, ki ga moraš imeti rad, sicer je samo nerazumljiv in nadležen. sčasoma se lahko privadiš, ampak če ti ne leži, ti pač ne. škoda se sekirati, še dobro da obstaja več dobrih zadev. sama se gugam z ene na drugo stran in se nikakor ne morem odločiti, ali mi je všeč ali ne.

torej, v tretjem delu, izginotje (ali flaskepost fra p - sporočilo iz stekleničke od p-ja) se carl mørck sreča s stekleničko na svoji mizi. v steklenički je več let staro sporočilo, napisano s krvjo, največja tragedija pa je starost pošiljatelja - mladi najstnik. njega (p kot poula) in njegovega brata naj bi nekdo ugrabil, grozi jima celo smrt. asad se poda na lov, carla sem in tja premami kakšna informacija. na udaru so očitno številčne družine, vse pripadnice različnih verskih 'sekt'. ugrabitelj in morilec je v svojem poslu že zelo dolgo, njegovo početje ostaja skrivnost ravno zaradi tarčne publike - družin, ki pripadajo drugi veri od širše publike in so torej na svoj način večno izolirani. ugrabitelj/morilec je trenutno spet na delu. na dobrih 500 stranih srečamo ogromno novih ljudi, ogromno perspektiv. družine, ki so trpele v preteklosti, družina, ki svoja otroka pogreša in lovi zdaj. tu je še morilčeva trenutna družina (žena in otrok), družina njegovega odraščanja (presenečenje - strogo verni, nasilni starši), družina in prijatelji carla mørcka, skrivnosti asada in rosina čudaška sestra. vse se ne razvozla na teh straneh, potrebno je brati dalje. je pa izginotje tista knjiga, ki je adler-olsena pognala med uspešne, priljubljene in močno zaželjene avtorje danske, dobila je tudi nagrado za najboljši skandinavski triler.

je bolj smešna kot krvava, napeta že, ne nujno vedno v policijskih vodah, včasih je napeta bolj zaradi razcepljenih osebnosti in zavoženih osebnih življenj. vsekakor pa je olsen na dovolj dobri poti, da postane detektivski klasik (recimo da z nesbøjem, čeprav v srcu tega nikoli ne bom verjela). olsen je dovolj dober, da bi ga svetovala za lahko branje na plaži, na snegu, ali pa zvečer pred spanjem. nikar pa ne pričakujte čudaških sanj o serijski morilcih.