ef

john c. parkin - k**c gleda

knjige o samopomoči v večini primerov berem iz firbca. razen, če so preverjeno strokovne. sem in tja me kakšna še posebej razočara, sem in tja me kakšna spravi v noro dobro voljo in postane moja najljubša knjiga po možnosti ever (ne čisto, ampak bralci bodo že razumeli). predvsem imam v mislih zakaj moški hočejo seks in ženske potrebujejo ljubezen. ponujam jo nonstop vsemu kar diha, tistim, ki berejo, tistim, ki ne, tistim, ki me vprašajo za nasvet in, uboge reve, tistim, ki jih sploh ne zanima. ampak je res dobra!

k**c gleda je nekaj vmes, v boljši polovici. najprej sem se je izogibala, prevelik hit, takšnim se vedno ognem v najširšem krogu na začetku. potem me mine zagrenjenost do uspeha nečesa, kar nisem odkrila že prej, in knjigo preberem. včasih razumem zakaj so hit, včasih so všeč tudi meni, k**c gleda je boljša kot sem pričakovala, ni pa je več, kot sem pričakovala.

ni tipična knjiga o samopomoči, je bolj razmišljanje enega britanca, ki je rekel kurc gleda mrzlo, deževno, muhasto britansko vreme, se preselil v sončno, vročo, precej bolj leno italijo, zdaj pa tam živi s partnerko in dvema otrokoma. in ustvarja, med drugim je zapisal svojo filozofijo o življenju, ki se jo odlično povzame z enim samim izrazom, tako priljubljenim, pa tako strašnim, da še na platnico ne gre.

knjižica je sestavljena iz sedmih poglavij, vsak ima svoje število podpoglavij, ali bolj natančnih navodil, čemu vse lahko rečemo naj odjebe in na kakšen način to narediti. eno celo poglavje se ukvarja celo s fizičnimi vajami, ki sem jih vzela presenetljivo zares. vmes sem se precej narežala, in če je to vse, kar sem potegnila iz knjige, no, ne bom se pritoževala. sama centralna ideja pa se vrti okoli svobode, ki naj bi bila danes največja kot kadar koli, ki pa nas hkrati dela nenehno nesrečne in nezadovoljne s svojim življenjem. všeč mi je ideja - če ti kaj ni všeč, potem to spremeni, ali pa sprejmni in nehaj jamrati. oh, in še bolj mi je všeč tisto - ko si enkrat na točki, da rečeš kurc gleda, takrat ti postane vseeno, in ravno zaradi te drže, se ponavadi začnejo zadeve razpletati in reševati same od sebe. mogoče smo pa vsi samo preveliki kontrolfriki.

naj povzamem s citatom:

'to je bistvo filozofije kurc gleda. pljuniti v obraz dolžnosti, pričakovanjem, pravilom in predpisom. reči kurc gleda in iti po svoje.'