top of page

kako se zaščititi pred ljudmi

dr. albert j. bernstein - čustveni vampirji

ne še ena self-help knjiga. tole sem vzela v roke predvsem zato, ker poznam in delam z ljudmi, ki so bili vključeni v njeno prevajanje v slovenski jezik. in na splošno sodelujejo z založbo chiara, ki objavlja predvsem strokovna dela, slučajno je izdala tudi tale mali košček.

tale košček bi lahko prebral marsikdo, vključuje kar nekaj nasvetov o zreli in odrasli komunikaciji, ne bi je pa ponudila v branje na stil zakaj moški hočejo seks in ženske potrebujejo ljubezen. bukla je namreč sestavljena iz 28. poglavij, od tega sta na splošno potrebna prvo, mogoče drugo, in zadnje. vmes se razcepi in v ekstreme natančno razdele različne tipe čustvenih vampirjev, kako z njimi najlažje sodelovati, kako jih prepoznati, itd.

da na hitro obrazložim čustvene vampirje. to so grdo-posplošeno-na-kruh-namazano-povedano odrasli ljudje, ki se obnašajo kot mali otroci, ali hormonsko podivjani najstniki. so ljudje okoli katerih hodimo po prstih na nogi, po jajčnih lupinah, ob katerih večkrat zavzdihnemo od 'joj pa ne zdaj' že na začetku srečanja, ali pa moramo vzeti dopust, bolniško, ali pa preprosto izginiti, da se nazaj sestavimo po tem nadležnem, vsega hudega krivega srečanjem. včasih nam hudo zagrenijo življenje z občutkom krivde, nesposobnosti, včasih nas izmolzejo tudi finančno, ali na kakšen drug materialen način. vsekakor nas je zaradi njih na koncu nekoliko manj. avtor vampirje razdeli v naslednje skupine: antisocialni vampirji, histrionični vampirji, narcistični vampirji, obsesivno-kompulzivni vampirji in paranoidni vampirji. grem stavit, da ima vsak izmed vas izkušnjo vsaj s kakšno žensko, ki je totalen histrioničen vampir, in ni ga šefa, ki ne bi bil najmanj obsesivno-kompulziven, če ne po možnosti zraven še malo paranoiden. za situacije, kjer je izhod iz sodelovanja v takšni ali drugačni obliki nemogoč, nam avtor poda tudi zelo konkretna navodila. nemogoč izhod je lahko služba, ki je ne moremo izgubiti, otrok, starš, recimo partner. ponovno tiste vrste na-kruh-namazana razlaga bi bila, kadar se obnašajo kot otroci, z njimi delamo kot z majhnimi otroki. hkrati si naredimo trdo kožo, se zavedmo, da stvari niso osebne - še več, dejansko smo zadnja stvar na mislih katerega koli od vampirjev (pogosto so edini na svojih mislih), in kadar ni druge - odkorakamo. odrežemo jih popolno. zveni kruto, vendar so to skupine ljudi, ki ne dojamejo, ki bodo vedno pograbile več, kot smo pripravljeni ponuditi. včasih se moramo igrati na nihovem nivoju, ker sicer ne gre. na zdravimo jih (to počnejo strokovnjaki, ki imajo znanje in več kot potrebno čustveno distanco) in jih nikakor ne skušamo premagati. so velemojstri na svojem terenu, nimamo šans.

in zato mi je všeč. ni še ena self-help knjiga. jasno da vedeti, kaj funkcionira. če tega ne zmoreš, odkorakaj. bralčevo naivnost večkrat hladno zatre in odreže tudi avtor. če si tajiš, pojdi pod hladen tuš. ali pa si nad tabo operem roke. dober je, občasen plosk ene roke ob ličnico. končno nekdo, ki pove.

bottom of page