številka ena

jo nesbø - prdoprašek doktorja proktorja

o doktorju proktorju sem že - tale je v zbirki številka 1, je osnova, spoznavanje, navezovanje. prijateljtvo je očitno res tisto, ko spoznaš nekoga, ki je vsaj približno tako ubrisan, kot si sam. tudi če na zunaj ne deluje tako. doktor proktor naj bo tudi dokaz, da obstajajo ljudje, ki imajo domišljijo, in tisti, ki je nimajo. pa naj se to dokazuje na kakršen koli način že. s kriminalkami, ali knjigami za otroke, ki to sploh niso. za doktorja proktorja imam vedno večje dvome o tarčni populaciji. med drugim nekdo nekje v zgodbi plava v kanalizaciji med drekom in krvavimi tamponi. nesbø. moraš ga imeti rad.

prdoprašek doktorja proktorja je torej prva zgodba iz serije o doktorju proktorju. prdoprašek se pojavlja tudi naprej, v naslednjih zgodbah. dodaja pa se druge precej ponesrečene izume. glavni trije so še vedno glavni trije - mali, rdečelasi bulle, ki skoraj vedno govori resnico. pridna liza. ter skoraj nori profesor doktor proktor. živijo na isti ulici, ubistvu so sosedje. ki rešujejo svet, tegobe norveške, ali pa se imajo preprosto zelo fino, žrejo karamelni puding in prdijo. mogoče pa je vseeno malo tudi za otroke. v prvem delu se, kot omenjeno, spoznajo, ne samo hej živijo jaz sem ta in ta - odkrijejo svoje pomanjkljivosti, dobre in močne lastnosti, želje in strahove, se povežejo v najboljša prijateljstva ter več kot le na en način rešijo praznovanje norveškega nacionalnega praznika, sedemnajstega maja. seveda s prdenjem.

mogoče je res kar precej za otroke. ampak ni samo to, je veliko več. način pripovedovanja je noro zabaven, seveda mora imeti bralec vseeno v mislih nekaj tistega črnega humorja, ki lahko prihaja samo iz hladnih, veliko premalo s soncem obsijanih severnih dežel. obljubljam, tudi če prva runda ni smešna, se ga človek hitro navadi. samo počasi in z užitkom.