domače

ivan tavčar - visoška kronika

visoška kronika - zgodba o agati, o sojenju čarovnicam, kraj dogajanja: škofja loka. ali pač tam nekje. od osnovne šole mi je v spominu ostal predvsem tisti moment, ko agato testirajo z vodo, preživeti mora reko, in to ji uspe, ko za njo skoči njen bodoči mož, in ji pomaga ven. očitno sem bila v mlajših letih večji romantik. ljubezen je le ena izmed niti zgodbe, zdaj, v očitno bolj resni, na trdna tla postavljeni odrasli dobi, bi rekla, da zgodba govori o izidorju khallanu, tudi khallainu, o človeški naravi, odplačevanju dolgov v pomenu, za katerega dvomim, da danes še obstaja. pa saj so ljudje vedno mislili, da so stari časi imeli boljše, lepše vrline.

izidorjev oče polikarp svoje grehe preloži na starejšega sina, med drugim ti grehi vključujejo neslovensko vero - protestantizem. pa krajo in uboj. izidor k sebi vzame agato, s tem pa poplačuje grehe svojega očeta. agata, normalno najlepša ženska na vasi, zavrne z egom prenabitega vaškega fantiča, ta ji povrne s tem, da jo obtoži čarovništva. agati je sojeno, dodatni zaplet je tisto skakanje in reševanje iz vode. kako se konča, pa ne povem.

tavčar je meni eden ljubših slovenskih klasikov. s tem imam v mislih vse - od tistega močasnega prežvekovanja, do tega, da je zgodba večna, da jo lahko prebiramo znova in znova, pa vsakič v njej odkrijemo nekaj novega. se beremo naslednjič.