končno

j.r. ward - hudičev rubež (kralji burbona #3)

hudičev rubež je tretji, in hvalabogu zadnji del trilogije o kraljih burbona, družini bradford baldwine. komaj sem jo dočakala, enako vesela pa sem bila, da je res konec. tako knjige, kot trilogije. v prvem delu, kralji burbona, spoznamo družino baldwine, glavni protagonist drugi sin, lane, njegova ljubezen lizzie. potem so tu še lanov starejši brat edward, mlajša sestra gin in mlaši brat max. mati je duševno odklopljena, zahvala gre vsem možnim zdravilom, oče je pretepaški prasec, kriv za mnoge travme ter med drugim vsa omenjena zdravila njegove žene. lane je tudi poročen s prekrasno, a ne preveč pametno, bogato, a posledično precej razvajeno chantal, ki je povrhu vsega še noseča. bradfordi živijo na ameriškem jugu, v pravem (skoraj) dvoru, s posebnim vhodom za služinčad, kamor slučajno sodi tudi lizzie kot glavna vrtnarka. svoje bogastvo si že več generacij pridobivajo z izdelavo enega najboljših burbonov. oziroma so si ga pridobivali. normalno nekje mora priti do zapleta.

v tem primeru pride do precej zapletov, en za drugim. ti zapleti se raztezajo čez vse tri knjige in nekako se nisem mogla znebiti občutka, da še vedno berem prvi del, samo da se neskončno vleče. še huje je, ker kronološko traja vse skupaj le nekaj dni. mogoče malo več, pa se samo tako zdi, ampak v resnici ne pretiravam za veliko. zadnji del, hudičev rubež, s svojimi štiristotimi stranmi razplete vse zaplete v dobrih dveh dneh.

sprva me je potegnila tista sprememba v atmosferi - ni jih veliko v današnjih časih napisanih z ameriškega juga, ki bi jih dejansko opisala na tako zanimiv in dejansko privlačen način. mislim, komu so dejansko všeč rednecki, ki ne nastopajo v velikem gatsbyu ali v vrtincu? pa še ti niso ravno današnje iznajdbe.

j.r. ward ima kar lahkotno roko, besedilo ji kljub dolgovezenju teče, celotna zgodba pa ni neprebavljivo težka, čeprav nenehno nastopajo večkrat kot ne nepotrebne drame. občuti se, da se je ob pisanju počutila vsaj sproščeno, če že ne prav zabavno, med drugim v besedilu najdemo stavke, ki se začnejo z: iiiiiiiiin potem je šlo vse narobe. iskreno povedano, v prvo je bilo veliko bolj privlačno, kot je bilo prebrati isti dolgi iiii v četrto.

bilo je lepo, sem pa vesela, da je konec.