po dansko

jessica joelle alexander & iben dissing sandhal - vzgoja po dansko

zadnje čase opažam, da se prodaja vse s poudarkom na nečem skandinavskim. skandinavske barve. skandinavsko pohištvo (in to ne samo ikea). hygge, pa lykke. zdaj je že vzgoja po dansko. dobro, saj obstaja tudi japonski način življenja za dolgoživost. vnašanje nekega malega koščka druge kulture v našo, z namenom, da bi nam bilo bolje. hygge in lykke sem res oboževale, druge večinoma malo manj. tudi tale mi ni bila najbolj pri srcu, najbrž zato, ker se mi ni zdela kaj preveč danska. niti ni govorila zelo veliko o vzgoji, če dobro pomislim.

vzgoja po dansko je predvsem odkritje američanke, da ameriški način ni nujno edini, niti ne najboljši. kar me veseli, vendar mogoče ni najbolj relevantno za ljudi, ki se tega že zavedajo. ko rečem ameriški način, s tem ne mislim samo vzgoje. čeprav avtorici svoje teorije obnašanja in mišljenja vpenjata v kontekst vzgoje ter odnosov starši-otrok, je to večkrat kot ne bolj vsiljeno kot dejansko. knjiga govori bolj na splošno o 'danskem načinu'. kako biti srečen, kako se danci pogovarjajo z otrokom, namesto da mu ukazujejo ali ga šeškajo. kako danci dajejo poudarek na druženje z drugimi, namesto nase, na to kar jaz potrebujem. cel kup hygge nasvetov, ki so sicer koristni in luštni, vendar veljajo za življenje nasplošno. to ima nek smisel - če boš srečen, bodo srečni tudi tvoji otroci.

kljub vsej moji ljubezni do vsega norveškega in njej sorodnega, pa težko prebavljam tole verzijo 'po dansko'. mogoče bi mi bilo bolj všeč, če bi bil naslov srečno življenje po ne-ameriško. potem pa bi temu primerno editirali prislove. jap. potem bi mi bilo veliko bolj všeč.