morilec brez srca

jeff lindsay - dearly devoted dexter (dexter #2)

and so i had learned how to dress neatly and smile and brush my teeth. i had become a perfect fake human, saying the stupid and pointless things that humans say to each other all day long. no one suspected what crouched behind my perfect imitation smile. no one except my foster sister, deborah, of course, but she was coming to accept the real me. after all, i could have been much worse. i could have been a vicious raving monster who killed and killed and left towers of rotting flesh in my wake. instead, here i was on the side of truth, justice, and the american way. still a monster, of course, but i cleaned up nicely afterward, and i was our monster, dressed in red, white, and blue 100 percent synthetic virtue. and on those nights when the moon is loudest i find the others, those who prey on the innocent and do not pay by the rules, and i make them go away in small, carefully wrapped pieces.

to je naš dexter. morilec brez duše, srca, čustev, ki ga je posvojitelj-oče v mladih najstniških letih naučil moriti preko pravilno usmerjenega kanala. naučil ga je policijske trike (iz prve roke) - kako se izogniti roki pravice. predvsem pa, kako izbirati svoje žrtve. izberi slabe fante, tiste, ki ravno tako kot ti pobegnejo tej isti roki (več o tem v knjigi številka 1 - darkly dreaming dexter). dexter je sam po sebi res morbidno kar zabavne sorte, sicer dela kot forenzik specialist za vzorce krvi, ki nastajajo ob razno raznih kaznivih dejanjih. sicer pa krvi sploh ne mara, razen tiste ene same kapljice, ki mu ostane v spomin na svoje žrtve. omenjena sestra deborah je neverjetno nadležno, tečno, zoprno, grozno bitje, ki redko kdaj reče več kot en stavek naenkrat, v vsakem stavku so kletvice in zaključijo se s klicajem. dovolj, da bi vsako bitje spremenila v serijskega morilca, ne da je dexter njena krivda. manjka mi neka povezava s prejšnim delom, nekako ni bilo čisto pravega zaključka, ali bolje - nekako se v dvojki nič ne spremeni, pa sem nekako pričakovala. mogoče vsaj omembo ali dve. oh ja.

zgodba tokrat govori o ekipi, ki je v el salvadorju prestopila na temno stran, ameriški vojaki, ki niso heroji, temveč prodajo enega svojih. ta njihov se vrne v svet živih in se odloči dobesedno razkosati vse, ki so mu škodovali ter s tem zadostiti svoji potrebi po maščevanju. enako kot v prvem delu, policijska ekipa ni ravno briljantna, zastopa jo predvsem deborah s svojimi neskončnimi fuck in goddamn it. vse ostalo detektivsko delo opravi kar dexter, ostali ne znajo.

torej. povprečna zgodba, zanimiv junak. zabavno, ne pa višek literature. ampak včasih tudi to sede.