ženske generacije

amy tan - the bonesetter's daughter

velikokrat se že vnaprej ustrašim knjige, ki jo napiše ameriški-nekaj. druga generacija priseljencev, ki pripovedujejo zgodbe svojih staršev. ki se iščejo, razlagajo, opravičujejo. nisem v njihovih čevljih in si težko predstavljam biti, pa se vseeno prestrašim. malo moraliziranja, jokanja nad nerazumevanjem, predvsem pa iskanja dobrega v enem in drugem, kar mi hkrati vedno sugerira, da ne eno ne drugo ni v resnici dobro. če bi bilo, potem ne bi rabili tega opravičevati. kompliciram, spet.

bistvo prvega dela je, da zelo previdno noge potopim v zgodbo, ki jo npr. napiše amy tan. v ameriki rojena hčri kitajske matere. ki ima na naslovnici očitno kitajko. verjetno bi z enakim naporom brala kaj o drugi svetovni vojni, kar napišejo slovenci. enako opravičevanje in moraliziranje. amz tan je uspelo. totalno me je premagala, za to ima kar nekaj razlogov. eno je čudovita zgodba, drugo je njeno pakiranje.

glavna junakinja na samem začetku je ruth, vnukinja hčerke slavnega zdravnika, v ameriki rojena kitajski materi. ta se pri dobrih štiridesetih sooča s samim bistvom svojega obstoja - je res srečna v življenju, kakršnega živi? na to točko jo postavi predvsem vprašanje, kaj storiti z materjo. ta dokončno dobi diagnozo alzheimerja, demenca je naenkrat blazno opazna. mati menja letnico lastnega rojstva in celo zamenja lastno mater na fotografiji. začnemo torej pri ruth, nam bližje, bolj domači. nato skočimo v zgodbo druge glavne junakinje, luling, ruthine matere. ta ji je namreč zapustila svojo biografijo, vse od malih nog, velike vojne in pobega v ameriko. znotraj materine biografije pa se že v sam začetek vplete biografija lulingine matere, ruthine babice. precious auntie, bao bomu. hči slavnega zdravnika, specializiranega v ponovnem sestavljanju kosti in mešanju zdravil, ki ravno tako vključujejo kosti najdene na bližnji gori. skozi to zgodbo ruth spozna resnico o svoji materi, kako neverjetno težko življenje je imela, kako pogumna je bila, predvsem pa najde del sebe v nanovo odkriti babici, strastni, samostojni, izobraženi ženski, ki je veliko pretrpela in še več dala.

celotna zgodba o the bonesetter's daughter je zgodba o odnosih med materjo in hčerjo, pojasnjenih na svoj zapleten, grob, večkrat grd, predvsem pa nerazumljen način. matere pozabljajo, da so tudi one bile nekoč mlade, hčere pa si tega niti predstavljati ne morejo. matere skučajo narediti najbolje, pa hčere še ne razumejo vsega v svojem mladem, naivnem pogledu na svet, ne glede na to, koliko so v resnici stare. predvsem pa matere nočejo razlagati, hčere pa nočejo slišati.

zdi se, kot da je najpomembnejše, in edino pravilno, povedati svojo zgodbo. ko bo pravi čas za to, da le ne bo prepozno.