formula ena

karin sturm - michael schumacher

razmišljam, da biografije počasi postajajo moj najbljubši žanr. velike ljudi, mogočne, najboljše, hkrati povzdignejo, njihovo zgodbo je vredno povedati, še bolj kot to pa pravzaprav navdihujejo. tudi on je le človek, poglej, kako je uspelo njemu. to.

tole poslastico sem si sposodila iz očetove knjižnice (notri je samo še dnevnik plovbe jureta šterka, ta je bila res fantastična). schumacherja je po vsej verjetnosti dobil za darilo. danes sicer malo manj, je nekoč bil velik ljubitelj formule ena. pravzaprav so s formulo ena in schumacherjem povezani eni mojih najzgodnejših spominov. še včasih, ko smo živeli v natanko treh sobah, bili smo štirje, dnevna se je ponoči preobrazila v spalnico in dve otroški sobi, takrat na schumacherjevem vrhuncu, smo se zbujali sredi noči, da bi spremljali tekmo. bratec je bil mali pa je hitro nazaj zaspal, oči je vztrajal, jaz pa kakor kdaj. spomnim pa se ene stvari. navijala sem za hakinena. zakaj? ker schumacher bo zmagal tako ali tako, kaj je fora, da navijaš za nekoga, ki bo sigurno zmagovalec? on ne rabi podpore, ti pa ne dobiš nič adrenalina. toliko o tem.

ko sem prebrala vso zgodbo, sem se odločila, da sem se odločila prav. celotni 'biografiji' bi težko rekla biografija, v resnici je bolj strnjen povzetek vsega novinarskega poročanja o schumacherjevi karieri. notri ni niti enega samega opisa, ki bi ga karin sturm dobila za to biografijo, vse je bilo že izrečeno preko takšnih ali drugačnih medijev. kdor je torej pridno spremljal formulo ena, je vse povedano že slišal. na žalost se razočaranje ne konča. tudi neosebno novinarsko poročanje ni najbolj korektno opravljeno. pristranskost avtorice je ena večjih polomij. medtem ko so napake drugih cel idiotizem, je večja napaka pač slab dan in cel kup slabih izgovorov. schumacher se mi je ne samo ne prikupil, ampak ravno obratno - precej zameril. kljub trudu pisateljice je več kot očitno, da je imel edini pravi športnik veliko bonusov in pogledov skozi prste, ker je v formulo ena prinašal kar precej denarja. to ga je res. vsaj na začetku, potem pa so začeli spreminjati pravila, da bi mu lahko drugi konkurirali in s tem naredili tekmo bolj zanimivo za gledalce. takrat je schumiju začenjalo iti malo navzdol. kot je dejal eden od sotekmovalcev, schumi je res z vsemi žavbami namazan.

groza. slabo pisanje, slabo poročanje, vzor pa tudi ne hvale vreden. gremo hakinen, schumacher naj pa pridno okreva in končno dobi tisti mir z družino, ki si ga je večno želel, naj mu vztrajnost pomaga.

*

p.s.: schumacher je živ, trenutno že živi doma, pridno okreva, menda pa naj bi posneli dokumentarec, kjer bodo mogoče za sekundico celo pokazali schumacherja danes, na postelji, kakšno točno je stanje z njim, javnost ne ve. mogoče bo bolj zanimivo gledati posnetke v živo, namesto poslušati in brati tale polom.