smrtonosna belina

robert galbraith - lethal white

tokrat se srečamo četrtič, prvič izjemoma v originalnem, angleškem jeziku. že prej je bilo dobro, ampak na domačem terenu lahko šele dobro spoznam, kako zares fantastična pisateljica je rowlingova. tkanje besed, stavkov, povedi, potem so tu same besede, končno sem dobila občutek, da moj besedni zaklad dejansko raste med samim branjem. istočasno pa ni vsega skupaj preveč, tisto, ko se avtor že kar preveč trudi, ima zraven sebe slovar, pa listo sopomenk, pa meče ven strokovne izraze, kot da ga bo to dvignilo na nivo kvalitetnejših. no, tukaj je ena lepa izjema. uspelo ji je.

robert galbraith je psevdonim nikogar drugega kot j.k. rowlingove, zadeva je čisto resna, vključno s socialnimi omrežji, spletno stranjo, itd. itd. zdaj se je vrnila četrtič, precej težko pričakovana smrtonosna belina je pršla v strupeno zeleno-beli kombinaciji, dobrih 600 strani ima. sicer teče gladko, hitro, v resnici v ravno pravem tempu. sem razlagala, kako mi je všeč njeno nenehno metanje nekih drobtinic, ki te ves čas držijo v napetosti, pa hkrati nikoli ne veš, ali je drobtinica del pomembne torte, ali bolj ostanek, ki je padel z mize. razmerje med robin in cormoranom je še bolj napet, zgodbo začnemo na poroki namreč. ne poročita se detektiva med sabo, tadva sta v prejšnem romanu zaključila tako, da je robin ostala brez službe, s prerezano roko in zares travmatično izkušnjo v še kako živem spominu. kakor koli, knjige ne bi bilo, če ne bi spet začela delati skupaj, slučajno se to zgodi tudi na začetku, točno na omenjeni poroki, škoda, ker gre to ženinu mathewu precej na živce. zato (in zaradi nekaj drugih malenkosti) se bralec ves čas sprašuje, ali bo zakon obstal, kdo bo s kom, pa tako naprej. v vseh zvezah cel kup dobrih zapletov in zavojev.

kriminalno dejanje, ki ga spremljamo tokrat, je malo manj krvave barve. minister za kulturo najame cormorana strika, ga namreč izsiljujejo. zdaj hoče samo malo blata, s katerim bi v šah potezo prijel svojega izsiljevalca in zagato na tak način ustavil. istočasno se v pisarnah pojavi zmedeni, bolani fant billy, ki trdi, da je v otroštvu videl umor majhne deklice, za to dejanje njegov brat trdi, da se nikoli ni zgodilo. vse skupaj je prepleteno na 'kako majhen je naš svet' način. seveda našim junakom uspe, malo s kršenjem pravil, malo z goljufijo, laganjem, nekaj sreče, precej truda, kakšnim špetirom, tudi s pištolo merijo v glavo. ni da ni.

zgodba, ki si jo človek želi prebrati na hitro, pa preveč uživa v počasnem branju, potem malo skače med hitro, počasi, zagotovo pa je na koncu srečen z noro dobro izkušnjo. v pričakovanju naslednje.