originalni napad

herbert george wells - vojna svetov

z mnogimi, mnogimi adaptacijami se prvi model lahko pohvali z letnico izdaje 1898. to razloži marsikaj.

preprosto, osebno, napeto pisanje wellsa, o napadu marsovcev, še preden je človek letel, več kot polovico stoletja, preden je stopil na luno, vozil avto, doživel svetovne vojne. je pa takrat človek, v wellsovem primeru angleški človek, že bil svoje zavojevalne bitke na tujih tleh, s pomočjo naprav, ki jih 'manj civiliziran' ni poznal. spoiler alert: kot so bakterije okužile in pobile človeške rase neimune na nove viruse, enako bakterije pobijejo marsovce. vendar človeška rasa že preživi, najde način in se ne vda brez boja. ampak najprej, zgodba.

po pričakovanjih, nekega dne napadejo marsovci. najprej se opazijo neki čudni kometi na nočnem nebu, potem na zemljo padajo čudne kovinske zadeve, iz njih izlezejo čudni nečloveški stvori, sprva preveč neumni, nesposobni, da bi zlezli iz lastne jame, ki so jo skopali ob padcu na zemljo. kaj kmalu se izkaže, da je ocena prenagljena. marsovci, hobotnicam podobna bitja, brez prebavnega sistema, hrano dobivajo direktno iz žile v žilo, so v resnici naprednejša, sposobnejša, hitrejša, neuničljiva. ljudi pobijajo s svetlobnim, vročim žarkom, nihče mu ne pobegne. ljudi pobijajo s strupenim plinom, temu pobegneš le v višavah. v velikih, močnih, modernih, uničevalnih napravah na hitrih nogah (ne poznajo koles) se sprehajajo čez južno anglijo in kot starka s koso uničujejo vse pred seboj. hkrati s seboj prinesejo rastlinje, rdeče rože, rdeči bršljan, ki noro raste ob vodah, vendar ga kmalu pokosi zemeljska bakterija, s katero ni navajen biti bitke. človek poskuša sestreliti, minirati, ukrasti velike nevarne stroje, od sedmih jim enega celo uspe premagati. to je le sreča. medtem ko se naš junak, takraten popularen filozof bori z idejo življenja kot je bilo, kot je, kot bo v prihodnosti, spozna, da so marsovci končali svojo pot.

kratka, na preprost, realističen napisana zgodba, ki je morala ob svojem izidu buriti duhove, strašiti, plašiti, postavljati prava vprašanja. samo morda smo danes vsega hudega preveč navajeni.