sedem stopenj samoprebujenja

robin sharma - odkrij svojo usodo

nekoč, pred davnimi časi sem se srečala v knjigarni z besedami: potem je tu menih, ki je prodal svojega ferrarija, v izvirni verziji pa še vsako leto pride ven z malo drugačno verzijo. vglavnem, ogromno enih in istih menihov.

ne kaj laskavi opis.

izvirnega meniha še nisem prebrala, je v teku. slučajno je odkrij svojo usodo prišel prej na voljo v knjižnici, pa sem pograbila in prebrala. se mi ni zdelo problematično, če ne grem v pravem vrstnem redu. in res ni, imela sem prav.

tako kot je imel prav najbrž opis. težko povem, kakšna je razlika med eno in drugo verzijo (zaenkrat). lahko pa povem, da odkrij svojo usodo ni povedal nič novega, dramatičnega. bilo je cel kup globokih mislih, velika, velika večina je bilo citatov, ne razumem, kako je sploh šlo skozi, najbrž samo zato, ker je zraven podan podatek, kdo je prvič izumil to globoko misel. ko rečem veliko, veliko citatov, mislim na citat v vsakem odstavku, včasih po več citatov v stavku. dejanj je bolj malo, prakse še manj. da o debatah, preizpraševanjih, dvomih, lastnih mislih sploh ne govorim. načeloma je knjiga skupek citatov, ki jih spremljajo izjave kot so: tako si moder, julian. res je, julian. kakšna lepa misel, julian. krasne besede, julian.

ne samo, da nisem odkrila svoje usode, še zaspala sem zraven in bom potrebovala dobro brco v rit, da se spravim iz postelje, v svoj bedni vsak dan, ne pa v čudovito življenje, ki ga obljublja knjiga, pa nič ne naredi v to smer.

naslednji menihi znajo postati dobra pivska igrica ...