osem obredov vizionarskih voditeljev

robin sharma - modrost o vodenju meniha, ki je prodal svojega ferrarija

še zadnja, pri kateri sem stisnila zobe, po tem se ne grem več. in ne, ne bom vstajala ob petih zjutraj. menih, ki je prodal svojega ferrarija je zelo, zelo preprosta pašteta namazana na zelo tanek kos kruha. pašteta je narejena iz špargljev. dobri, ampak v majhnih dozah, kot dodatek, ne glavna jed. povzetki že znanih, torej ne originalnih zgodb, cel kup citatov, nobenega zanimivega dialoga, samo zamisel, nasvet in navdušenje nad njim.

npr.: kdo pa si, da misliš, da lahko kar vkorakaš v moje življenje in mi začneš pametovati? pojma nimaš! ne veš, kako se trudim, ne veš, koliko vlagam, ne poznaš situacije! zatlači si to himalajo nekam in teži komu drugemu. bil si isti, tudi tvoje tace niso tako čiste. zakaj bi te zdaj poslušal? poglej se, kakšen si! ne, ne grem nikamor, če mi imaš kaj za povedati, povej tukaj in zdaj, ne grem se nekih igric.

tega nikoli ni nikjer. naš glavni junak (vedno moški, vedno super uspešen, a s tono težav) se sreča s starim prijateljem, znancem julianom mantlom, nekoč uspešnim, postavnim, a hkrati predebelim in zanemarjenim odvetnikom, ki se je sredi zagovarjanja primera na sodišču zrušil zaradi srčnega napada. po čudežnem preživetju se odpravi v himalajo (čisto sam, še vedno predebel, ravno iz bolnišnice po preživetem srčnem napadu, star 50+ leti), kjer odkrije ljudstvo, ki jih mnogi iščejo, večina zaman, nekaj jih v poskusu izgubi življenje, ampak mantlu uspe. vse, kar himalajsko ljudstvo hoče v zameno je, da julian svoje novo znanje podeli naprej na zahodu z vsemi, kar jih pozna in še več. to je sedaj njegovo poslanstvo. ki ga širi z vsakim letom novo izdano knjigo, ki v resnici govori iste stvari, samo drugače jih zapakira. modrost o vodenju je v resnici moja najljubša do sedaj, govori o nečem bolj praktično uporabnem, vključuje tudi druge ljudi. ostala navodila se osredotočajo na samega novega uporabnika, teh navodil je pa toliko, da mi zmanjka časa v dnevu, da bi naredila še kaj drugega.

kljub vsemu so pa lepe misli, četudi omejeno, vredne poizkusa. ne bom vstajala ob petih, z veseljem pa izkoristim prvo uro dneva za meditacijo in branje. mežik, mežik.