ljubljančanka na delu

lara paukovič - poletje v gostilni

tri leta mlajše dekle od mene. stara je toliko kot moj brat (zdaj se smejim že do solz). gimnazija poljane. knjige knjige knjige. lahko razumem, iz kje prihaja, spoznam se na njen kontekst, na njen svet.

prvi roman, poletje v gostilni, govori o študentki slovenščine in sociologije, ljubljančanki, edinki ločenih staršev, mater kliči kar po imenu, oče je avša, ki gleda za raznoraznimi kiklami. sama je v nedoločljivem odnosu (prijatelja z dodatki) s tomažem. ta ji gre v resnici ves čas precej na živce, še posebej mu gre na živce, ko se zatrapa v edinega slovenskega sodelavca, natakarja v srbski restavraciji v črnučah. polna predsodkov vstopi, s prazno glavo in novimi dognanji izstopi. kako in zakaj pa preberite sami.

bere se lahkotno, hitro. laro paukovič ali vsaj nastjo, našo glavno, si predstavljam kot nekoga, ki govori hitro, energično, je ves čas na nogah, zamuja, prva odleti dalje in se sploh nikoli ne ustavi. vsaj tako se bere pripoved. cum grano salis pa se lahko še kaj zanimivega naučimo o sebi, o današnji poredni in neuporabni mladini, ali pa preprosto o drugem. o nekom, ki ni jaz. to pa sploh ni slabo.