top of page

pot vase

marcus aurelius - dnevnik cesarja marka avrelija

dnevnik cesarja marka avrelija umetniki neskončnokrat omenjajo v svojih krajših ali daljših (avto)biografijah. najbrž najpogosteje navajana knjiga kot navdih. eno zato, ker je klasično delo, dolgo slabih 100 strani (ostalo so uvod, opombe, dodatki). ni težko, naporno strokovno delo, hkrati ni fikcija in je torej primerno kot 'berem zahteven material, ki ti da misliti'. dnevnik cesarja marka avrelija je točno to - dnevnik v smislu dragi dnevnik. ne našteva, kaj se mu je zgodilo danes pa včeraj, pa kako ga deklica ni hotela pogledati, ali so se drugi fantje delali norca. je bolj dragi dnevnik v smilu pisanja pisem samemu sebi. je konstantni opomnik, opozorilo, navodilo, kakšen človek naj bo, kako naj se ravna, obnaša, kako naj razmišlja. kdo sem in kako to izgleda v praksi.

kar mi je ena boljših idej sploh. teli rimljani so res imeli par dobrih idej (ki so jih vse po vrsti ukradli grkom). pisanje dnevnika je raziskovanje sebe, svojih čustev, je tisto spoznanje in sprejetje misli, ne skrivanje, ne zanikanje. je ravno nasprotno od današnjega norega urnika in divjanja, ko je urica samote že čista groza, kaj bom pa potem sam s sabo? mark avrelij gre dlje. vodi samega sebe. takšen moraš biti, poglej. in potem to svojo željo utemelji, razloži, zacementira. tako in tako zato in zato. že sao po sebi je precejšen navdih tudi bralcu. da pa bi bralec vzel v roke tisti klasični stari košček papirja, svinčnik (nalivko, recimo da lahko tudi kemičnega), se usedel in začel. dragi dnevnik. danes sem - blank. želim si biti. v praksi to deluje tako. potem pa priti nazaj, se preučiti, ugotoviti, ali sem res blizu svojega cilja, nisem, kaj lahko popravim, kaj lahko spremenim.

najlepše od vsega - ni panike, no worries, če mi spodleti. zato pišem dnevnik. da se opominjam, da rastem vsak dan malo po malo, življenje je pot, potovanje, ne končni cilj. in ne glede na čas in kraj, na koncu odgovarjaš samo samemu sebi, samo sebe moraš gledati vsak dan, vse ostalo je veter, še manj, le dim v vetru.

bottom of page