protistrup za kaos

jordan b peterson - 12 pravil za življenje

predstavljam, še-sam-ne-veš,-kaj-hočeš-povedati-knjigo. če se spomnite, je bila veliki uau, ko je prišla ven, dobro leto (ali slabo leto in pol nazaj) tudi v slovenijo. dobila se je samo še preko naročil in dolgega čakanja. veliki, sporni, pogumni, netradicionalni, dramatični, direktni jordan b. peterson. ampak po velikem poku obstoja je nekako vse potihnilo. nič več se ni govorilo njej. dobro, najbrž je bila pač passe, nič več zanimiva, kdo bere za nazaj, če se bere zato, ker je popularno? pa vseeno. če je res tak uau, potem bi moralo trajati vsaj malo dlje.

zdaj vem, zakaj. ker so navodila za protistrup za kaos tako zelo kaotična, da dvomim, da sam peterson ve, kaj je hotel povedati. ima kakšne zdrave kmečke, ja, ni kaj. ko govori o izkušnjah, konkretnih dejanjih, to ti da dobro hrano za možgane - tudi če se ne strinjaš, predstavi vidik, nov pogled, o katerem se ne govori, tudi če drugi razmišljajo kdaj v podobno smer. ko govori o antropologiji, me fizično boli pri srcu - tam malo višje od žličke, v prsnem košu me stiska. kadar omenja sveto pismo (ja ja, vem da ga je izdala družina, torej sklepamo, da ga vsaj navidezno podpirajo), se mi je začelo vrteti, stene so postale mehke, vijugave. ko je bilo preveč, sem se samo še smejala. iz dna srca. približno isto reakcijo smeha sem doživela, ko sem videla začudene obraze odraslih američanov, ki so prvič v življenju slišali, da je na svetu nekoč obstajal en sam kontinent, potem pa se je ta zlomil, deli so odtavali vsak na svoje. za njih je bil to dokaz svetega pisma in božjega obstoja. zame je bilo to preprosto geografsko dejstvo, ki smo se ga učili v osnovni šoli in čisto nič več.

to je peterson. veliko bluzenje, razmišljanje, navezovanje, povezovanje, ki mu je praktično nemogoče slediti, ki uporablja teorije, ki jih ne da v kontekst - ali bog ne daj - dejansko razloži, preden jih kritično ovrže vse po vrsti. skače z misli na misel, pričakuje, da mu slediš. če se slučajno izgubiš, če slučajno poznaš teorijo originalno (torej iz prve roke ubogega reveža, ki jo je postavil na mučno mizo sekljanja g. avtorja), pa vidiš zavitke, ki so spečeni v neprepoznavne ukrivljene trditve, če se ne strinjaš s povedanim - no, potem pač ne razumeš. ker on ima prav. o vsem, kar ima povedati.

jah. ne bo šlo. potrebovala bi kakega dobrega psihologa, da se mi pomaga znebiti posttravmatske, ker tole je bilo precej hudo.