kako življenje postane lepše, ko se končno malo sprostiš

alexandra reinwarth - umetnost pošiljanja v r**

na, ta pa zveni kot moja nova prijateljica, ker bi jo sigurno rada štela pod prijateljice, med drugim, in mogoče predvsem zato, ker nikakor ne more komplicirati. to na tej točki življenja cenim nad vse. upam, da je enako sprejemljiva v nasprotno smer in ni užaljena, če njen večer brane poezije pošljem v rit.

ne filozofira, ne debatira, ne piše doktorske naloge. samo pošilja vse skupaj v rit. zraven miga z ritjo in vzklika ole!. nakrohotala sem se tako zaradi načina pisanja, kot zaradi zgodbic, s kar nekaj sem se lahko enkratno poistovetila. predvsem tam, ko govori o malih otrocih, uničenih sanjah o materi na porodniški in prijateljih brez otrok, ki te nikakor ne razumejo. pa ko te ves čas vsi vabijo povsod, ti pa hočeš ostati doma na kavču. pa ko se hočejo sodelavci dobivati po službi še na pijači, ti pa jih že tako ali tako gledaš predolgo (ne mojih, moji so enkratni, samo ne razumem, zakaj mojega ni nič doma? hm.)

piše veliko bolj zabavno kot jaz, bi se splačalo knjigo kupiti, si izpisati najboljše ideje, mogoče samo tisti njen ole! in si ga nalimati povsod po stenah. definitivno se včlanim v klub.