četrti mesec christijeve

agatha christie - umor na golfišču

tretjega v mesecu že lahko pišem pregled četrte knjige agathe christie. tokrat sem spet skočila stran od gospodične marple do dobrega, starega hercula poirota. zdaj smo pri njegovem drugem primeru. tokrat je že sostanovalec z dragim hastingsom, ki je tudi pripovedovalec zgodbe. kritičen do prijatelja, hkrati ga obožuje in vedno znova preseneča s svojo bistroumnostjo ter predanostjo. že takoj na začetku zgodbe se loti detektiva, da ta ni dovolj 'pasji'. ne zloben - pasji, temveč ne uporablja dovolj svojega telesa, ko se pride do raziskovanja. poirot večkrat kot ne ostane na mestu, namesto da bi odpotoval, se ne plazi po vseh štirih in pregleduje skritih kotičkov, brska, ribari. za poirota je skrivnost dosegljiva le za male sive celice. te so nujni pogoj, če hoče človek kar koli razumeti. da bi christijeva bolje prikazala razliko med enim in drugim, našemu dragemu detektivu (že upokojenemu) ob bok dodeli mladega, uspešnega, in ves čas po vseh štirih po pasje razvozlava primer. nič, vemo, kdo zmaga, ta si za nagrado kupi porcelanastega kužka, ki ga za vse večne čase razkazuje na polici nad kaminov. v opomin vsem, ki si drznejo dvomiti v njegove metode. hastings pa mogoče dobi punco, ne vemo, čakamo na primer številka 3!

umor na golfišču je zavozlana zgodba, nekoliko spominja na prvo gospodično marple. spet nekaj zaljubljenih, nekaj oporok,... pa te so vedno na voljo. poirota renauld povabi v francijo, nujno je, počuti se ogroženega. preden poirot skupaj s hastingsom uspe priti do vile, se zločin že zgodi. renauld starejši je najden v izkopanem gropu na golfišču, na katerem meji dom, gosposka vila. renauld ima predano ženo, sina, skrivnostno preteklost, nekaj od tega celo v tujini, ima ljubico, ali morda celo dve. ima precej denarja in na novo spisano oporoko, v kateri se celoten znesek prenese na ženo, ne pa nekaj tudi na sina. prvi osumljenci sta dva čilenca, ki naj bi prišla sredi noči, zvezala gospo renauld, odpeljala gospoda z ukazi po skrivnosti, na koncu pa ga zabodla z njegovim lastnim nožem (oziroma ženinim, če smo natančni). toda kdo sta čilenca, kaj je skrivnost? sin je bil v mestu ali ni bil? poirot uporabi svoje male sive celice, spomin, splete niti tako, da skupaj tvorijo resnico in ta mora že po sami definiciji biti pravilna. bralec spet dobi vse informacije, namesto da bi razmišljal kot poirot pa ga hastings sproti genialno pelje za nos.

še kar oboževalka, se vidimo čez kakšen mesec!