moč spanja in sanj

matthew walker - zakaj spimo

tale je neverjetna. tako zelo, da sem klicarila, motila, tečnarila, nihče, ki je bil v moji bližini med branjem, se ni mogel rešiti. moral je poslušati. odstavek za odstavkom neverjetnih podatkov, informacij, eksperimentov. vsi so bili hudo dobri, nujni za deliti takoj in zdaj. vsak stavek nabit z uporabno informacijo. pa še zabaven je, tale matthew walker. najraje bi ga poklicala, da mi pove še kaj zanimivga, mislim, da bi hitro postala vsaj fenica številka ena, če ne kar najboljša prijatelja. mislim, da bi zelo cenil mojo navdušenost. malo manj mojo nesposobnost, da dam kateri koli nasvet v prakso.

ne, ker si ne bi želela svetlobe sveč, namesto pekočih led lučk, ne, ker si ne bi želela vstajati s kurami (čeprav petelin res ni najboljša budilka). ne, ker ne bi želela spati celo noč, ali bi imela kakšen res neuporaben razlog, da ne morem (ker me zbuja otrok, in tukaj pač žal res nimam izbire). predvsem pa ni problem to, da ne želela vsaj pol urce pred branjem malo prebrati (če komu ni jasno, zakaj bi bila najboljša prijatelja, potem vam žal ne morem pomagati).

walkerja sem že nekaj časa nazaj poslušala zaradi ted pogovora. bil je fantastičen. ko ga gledam zdaj, si želim, da bi mi naglas bral svojo knjigo. tisti naglas je super, je pa veliko bolj zabaven v knjigi. v resnici je ne morem prehvaliti.

predan je svojemu delu, svojemu vprašanju. je praktičen, je realen. je direkten, všeč mi je, da se ne vrti okoli politične korektnosti, pokaže prste in naredi ti-ti, poreden fant. to je to, kar je treba. jasne in glasne odgovore. knjige ni napisal za strokovnjake nevrologije, itd. knjigo je napisal zate in zame, za navadne smrtnike, ki si samo želimo veliko več spati. zraven je ciljal na kakšnega direktorja, ki ima pod seboj smrtnike, ki si ne želijo drugega, kot spati. pa mogoče kakšnega, ki ima moč spreminjati politiko. ker tudi ti imajo pod seboj ljudi, ki si želijo samo spati. amen.

knjigo sem vlekla v knjižnici tako zelo dolgo, da me je še knjižničarka opozorila, da jo imam pa zdaj morda res že malo predolgo (mimogrede, moja knjižničarka je zlata, sama od sebe mi podaljšuje knjige in me potem samo obvesti po telefonu <3). žal sem jo skončala in jo bom vrnila za naslednjega. si grem pa po svojo v čisto pravo knjigarno. ne, ne posodim, ker jo želim prebrati še miljonkrat. tako zelo neverjetna je.