drugič v neaplju

elena ferrante - o novem priimku: mladost (neapeljski cikel, #2)

res je, priraste ti k srcu, njuno težko, naporno, boleče, iskreno, bolj iskreno kot katerokoli, prijateljstvo. prirasteta ti k srcu ena in druga, z vsemi svojimi odlikami in grdobami, bolečino, zlobo, preplašenostjo, strahom.

prvi del zaključimo na poroki, s čevlji, s prvim prepirom, nadaljujemo nekaj let dalje, do osamosvojitve ene in druge, več ne povem. kar ima ena, ne dobi druga, kar dobi druga, si želi prva. obe prijateljici, ki ju vleče skupaj, a se ves čas primerjata, ves čas boječe nesamozavestni a tako zelo pogumni, premikata meje svojega omejenega sveta.

bere se veliko hitreje kot prva, mogoče ker sem padla notri, sem jih že poznala, je bilo že poznano, kot srečanje s starimi prijatelji, ne prvi, dolg večer z novimi, ko se še tipaš in ne veš najbolje, kaj te čaka.

vsekakor za branje.