top of page

astronomske razsežnosti

tess gerritsen - težnost

dobra, stara tess gerritsen. krasna je, to sem že vedela nekaj časa. spoznala sem jo, ko sem ležala na novem kavču, v na novo preseljenem najemniškem stanovanju, ko sem prvič v življenju doživljala dejanski dopust - prva prava, črno na belem služba, prvi pravi dan dopusta, ki mi pripada, za katerega vseeno dobim plačo. ki je zaslužen čisto zares. vsakič ko pomislim na gerritsen, se spomnim tega občutka. edino primerno je, da zdaj na dopustu spet vzamem v roko gerriitsenovo. tokrat nisem šla v branje detektivske serije o rizzoli in isles, sem šla na bolj samostojno delo.

dogaja se nekje v vesolju z astronavti, neznanim organizmom, ki okuži posadko vesoljske postaje. spremljamo naso, spremljamo ameriško vojsko, predvsempa sledimo emmi ter jacku. obvezno oba zdravnika (tudi gerritsen je zdravnica, patologinja), strokovno torej stojimo na precej trdnih tleh. da večine pogovorov med naso ne razumemo najbolj, da obstaja slovarček izrazov na koncu, daje verjeti, da je mogoče vsaj približno zanesljivo tudi na temo astronavtskih podvigov.

gerritsen piše kriminalke. take sočne, vendar žensko-rahločutne. zgodba niti ni nekaj izvirnega - vesolje, izvenzemeljska bitja, ki okužijo posadko, borimo se za obstoj, preživetje, vkjluči se vojska, normalno se vprašanja vrtijo med življenjem posameznika ter denarjem oziroma skupnih dobrim, kakor hočete. način pisanja je tisto, ker me je potegnilo v divji vrtinec astronomskih razsežnosti. zvečer sem naglas obnavljala knjigo in predčasno s težavo zaključila z branjem, samo zato, da sem lahko brala ali gledala še kaj drugega. bila sem preveč živčna, ne bi mogla zaspati, če že, bi bile čudaške sanje neizogiben dogodek. nisem je mogla odložiti, nisem mogla prekiniti branja, spremljanja zgodbe, tudi ko sem jo že zaprla. zaključila sem na domačem dvorišču, zleknjena in na očeh vsaj dvema sosedoma in neredkemu pešču, ki se je sprehodil mimo hiše. vmes sem potiho vzklikala svoje omgne in uf, in jessss. na koncu še celo potočila solzico ali dve in se brez sramu glasno useknila ob zaključku.

tako dobre izkušnje že dolgo nisem imela.

bottom of page