top of page

sto let hercula poirota

agatha christie - the abc murders

všeč mi je, da hercule poirot praznuje stoto obletnico. všeč mi je, da moram vse brati še enkrat, da jih zdaj razumem na čisto nov, drugačen način, da ločim med gospodično marple in junakom moškega spola, da upoštevam čas, življenje in okoliščine avtoričinega življenja. zgodbe so veliko bolj polne.

všeč mi je tudi, da sem se jih odločila brati vsak mesec. prisili me, ustvari rutino, mine ravno prav časa pa hkrati ne preveč. nekaj drugačnega je, kot če bi si pustila proste roke in pač zaupala samodisciplini, da jih pač nekoč preberem čisto vse.

bala sem se, da jih bo preveč, da si bodo preveč podobne, da jih bom zameglila med seboj, da me bo minilo tisto navdušenje, da bodo izgubile uau element.

zmotila sem se. vsaka mi je bolj všeč, če sem čisto iskrena. pridem nazaj do starega prijatelja, kjer se pravzaprav nič ne spremeni, pogovarjava se o istih zgodbah, ampak nikoli niso čisto iste, tako kot noga nikoli ne stopi dvakrat v isto reko.

ponosna sem nase, kot da bi se to na novo spomnila, prvič, jaz sama, pred vsemi drugimi. najbrž ni res.

v abecednih umorih (dobi se jih tudi v slovenščini) spremljamo namernega serijskega morilca, ki pritegne poirotevo pozornost s pismom. piše mu, grozi mu z nečim neprijetnim, nečim za policijo in zanj, da bo dokazal, ali je res dovolj dober. zgodi se umor. umre stara gospa, nasilen mož ima alibi. vse povezuje prva črka abecede - a. zgodi se v mestu z imenom, ki se začne na črko a, gospe se začneta tako ime kot priimek na črko a, naslednje pismo pa sporoča, da se bo naslednji umor zgodil v mestu, katerega ime se začne na črko - b. pa smo dobili vzorec. žal je to tudi edini vzorec, žrtve med seboj nimajo ničesar skupnega. začne se lov za zločincem. zgodbo kot vedno pripoveduje prijatelj hastings, vmes nam christiejeva postreže z drobci spisanimi izven hastingovega osebnega poročanja. že vseskozi bralec pozna morilca.

ali bodo vsevednega bralca spet premagale male sive celice stoletnega detektiva? tokrat sem bila dovolj pametna, da bi se pustila vleči za nos, sem pa kljub temu ves čas čepela na trnjih. odlično.

komaj čakam naslednji mesec.

bottom of page