ko postanem

nikoli se nisem opredeljevala za feministko, če sem grdo posploševala, sem jih celo krivila za vse tiste dni, ko sem prežvekovala bolečino krčev, se previdno prestopala do stranišča, vmes pa pretvarjala, da je vse okej. sploh ni bilo vse okej, najraje bi se vrgla nazaj v posteljo in pretrpela teh nekaj dni, potem se s polno silo vrnila nazaj v dogajanje. gledano v celoti, moja produktivnost bi bila verjetno še večja. zdaj pa sem ‘enaka moškemu’, ko pa to sploh ni res. načeloma sem bila neobčutljiva na spol, nisem se obremenjevala s simboli na vratih, na semaforjih (samo zato, ker možiček nosi hlače, še ne pomeni, da je moškega spola - po mojem mnenju marsikatera ženska zelo dobro nosi hlače), vsak naj uporablja tisto obliko gramatičnega spola, ki mu ustreza, vsak naj se zaljubi v človeka, ki mu obrne svet na glavo. ne glede na spol. občasno sem doma zagnala vik in krik, ko mami ni mogla vsega pospraviti sama, in je logika narekovala, da ji pomagam, ne pa da ista opravila naredita brat in oče. občasno sem bentila nad fanti, ki so v vsakem jeznem dekletu, ki se ni strinjalo s katero koli idejo že pač, videli histerično babo. pa bodi histerična v vsej sili, v vsakem primeru si ožigosana, tako boš vsaj dobila svoje. kljub temu, da sem v vsakem obdobju življenja imela takšno ali drugačno obliko ženske družbe, se nikoli nisem smatrala za preveč dekliško. naš dekliški dopust se je večkrat končal z obmetavanji z jajci kot s sveže nalakiranimi nothi.

zdaj postajam drugačna, celo druga oseba. postala sem namreč mati, že zelo zgodaj v tem procesu so se razlike med moškimi in ženskami pokazale za še večje. ženska si sicer ne more zavezati svojih vezalk in zapeti zimske bunde, lahko pa čuti vsak gib ter se za vseh devet mescev odpove osamljenosti in samoti. kolikor smo si ženske in moški enakovredni, si nikakor nismo enaki. oba starša, tako jaz mati, kot on oče, sva preveč zaposlena, da bi lahko globoko zajela sapo, se sprostila in se lotila vseh stvari, ki naju vlečejo k sebi, o katerih sva sanjala in se jih v resnici lotevala vsak dan znova pred to veliko spremembo. vendar sem jaz tista, ki ostaja doma na porodniški, ko je on v službi. jaz sem tista, ki se prej vrne z druženj, da bi poskrbela za otroka, pa še to le v primerih, ko sploh lahko grem. moje prioritete, obveznosti so se spremenile veliko bolj kot njegove, ko bo otrok bolan, je večja verjetnost, da bom doma ostala jaz, on se bo še naprej posvečal karieri. vse je stvar dogovora in zavedam se, da nismo vsi enaki, ne kot posamezniki, ne kot pari. tudi podpira me, vstaja ponoči, previja plenice, pazi malo, da se lahko pretegnem in vsaj na kratko zadiham. ampak nikoli ne pozabim, nikoli ne neham hiteti, da bi bila čimprej nazaj. ne, ker moram. ker tako pač je. opažam svoje misli, s tem pa hitro odkrijem povezavo v besedah: tudi mati. nisem samo mati, sem tudi mati. bijem bitko - predvsem sama s sabo - kadar hočem samo malo pavze, narediti nekaj brez otroka, brati kakšno uro, preteči kakšen kilometer v svojem ritmu, nakupovati v miru, kar zame pomeni predvsem prebrskati police za vsem novim. hočem službo, hočem kariero. toliko drugih stvari je še, kar me definira, označi, kar sem. poleg tega, da sem mati. hkrati pa tudi mati velja v obratno smer. vslužbi nikoli nisem sama, ne zares. ne morem ostati na poznih sestankih, ne morem delati od doma. družabni večeri niso več to, kar so bili, zaključek dneva, ko samo še sedimo, klepetamo, pijemo, se sproščamo. ves čas gledam na uro, na obveznosti, na omejitve, ki pridejo s tem, da imam otroka. tudi če je omejitev samo kvaliteno preživet popoldan ena na en, brez drugih ljudi, brez obiskov, brez skrbi in sveta, ki bi skakal vmes. sem tudi mati in svet bo pač moral počakati.

ob vseh teh spremembah sem se našla v branju knjig, ki so jih napisale uspešne, močne ženske, kot avtobiografijo neke vrste. melinda Gates s trenutkom dviga, pa michelle obama z mojo zgodbo. obe sta tudi materi, obe sta ženi dveh ambicioznih, uspešnih, močnih mož, ki sta poleg vsega lastnika od jutra do večera zapolnjenih urnikov. tako kot se sama, se marsikatera mati spopada z žongliranjem sebe in vseh svojih identitet, vseh svojih obveznosti. našla sem sebe in vse druge v opisu obdobja michelle in baracka obama še preden se je začela kandidatura za predsednika. medtem ko je barack delal kot senator v drugem mestu od ponedeljka do četrtka, je michelle žonglirala službo na odgovornem položaju, službo, ki ji je veliko pomenila, dve mali hčeri ter celotno gospodinjstvo. michelle je že na tisti točki imela varuško, imela je pomoč pri pospravljanju, pomagala ji je tudi mati. vsak četrtek zvečer so čakale svojega moškega, dokler nista deklici s slabo vestjo zaspali na kavču, michelle pa je jezna, lačna in utrujena vrgla romantično večerjo stran, naveličana čakanja. barack se je medtem zaklepetal s sodelavcem, ali pa mimogrede skočil še v fitnes, pozabil pa sporočiti ženi. ob tem se je michelle počutila nemirno in nemočno, zapostavljeno. spremenila je pravila. med drugim se je odločila, da se deklici držita svoje rutine kot kateri koli drugi dan. navsezadnje se njihovo življenje ne začne, kot moški hiše pride domov. zdaj je postala njegova naloga, da hčerki ujame za poljub za lahko noč, da ujame večerjo s svojo izbranko. ne pove pa, ali se je Barack ure držal, ali pa so si dekleta četrtkove večer uredile popolnoma po svoje, brez kakršnega koli moškega sploh.

končno sem razumela, o čem se gre ta bitka za žensko moč. pred seboj sem videla seznam navodil, ki so se ga - vede ali nevede - držale vse, ki so isto pot korakale pred mano.

*

premisli, kaj potrebuješ in svoje potrebe oznani na glas. ne stokaj za zaprtimi vrati, ne svojemu moškemu, ne prijateljicami po telefonu. olajšaš si dušo, ampak to je kratkoročna rešitev. povej tistemu, ki od tebe nekaj pričakuje, nekaj zahteva, in ti to tudi lahko da. potrebuješ več časa zase? prosi za pomoč. prosi več različnih ljudi za pomoč, mati, prijateljice, očeta, brata. ne opravičuj svojih potreb, a ne pričakuj, da bodo drugi vedeli, kaj so in kako ti pri tem pomagati. hočeš boljšo plačo, možnost dela od doma? povej. v tem ni nič slabega. morda ne dobiš, morda skleneš kompromis, morda stvari ostanejo enake. morda se bo sprememba zgodila samo v tebi. morda boš z vsako priznano potrebo, z vsako prošnjo, postala samozavestnejša v tem kdo si, kaj si, dobila boš svoj glas, svojo moč. morda boš sprožila efekt snežne kepe, spremembe v tebi bodo postale vidne vsem. morda ti, ko boš naredila prvi korak, svet pride naproti.

*

postavi sebe na prvo mesto. drugo je pravzaprav zdrava posledica prvega dejanja, hkrati pa obvezen predpogoj. dokler gledaš pred seboj samo seznam opravil, ki jih gospodinjstvo zahteva, služba zahteva, otroci zahtevajo, ne moreš v resnici vedeti, kaj potrebuješ ti. šele ko boš sama sebi nadela rešilni jopič, boš lahko reševala vse okoli sebe. sama si odgovorna zase, šele ko boš ti zadovoljna sama s sabo, se boš lahko iskreno posvetila drugim, ki so od tebe odvisni. šele ko boš zadovoljna z vsem, kar si, boš našla zadovoljstvo v vsem, kar počneš.

*

ni vse odvisno od tebe. vse ženske si želimo biti popolne, želimo si biti sposobne, močne, neodvisne. lepe. seksi, fit. pametne. dobre kuharice, čistilke, perice. dobre matere perfektnih otrok. z uspešno kariero. hočemo biti vse vsem. ves čas. v resnici smo precej obremenjene z nadzorom čisto vsakega najmanjšega vidika, področja, vsake sekunde, vsake osebe, ki sodi v naš ožji (ali širši) krog. sprejmi, da ti v resnici ni potrebno vsega narediti sami, niti ti ni treba vsega narediti popolno. pa kaj, imaš nekaj kil preveč in mastne lase. otroci ne bodo urejeni do minute natančno? ni problema, otroci se igrajo, njihov smeh premaga tik-tak vsakega urinega kazalca. nimaš vsak dan ves čas vsega pospravljeno? pustiš umazano posodo v umivalniku čez noč? preveri prioritete in sprejmi svoje pomanjkljivosti. imaš toliko več, kar lahko ponudiš.

*

ne konča se svet pri tebi. ko boš našla svoj glas, doma, v službi, v družbi, to deli naprej. vprašaj druge, kaj potrebujejo. pomagaj jim najti svoj glas. nauči hči, da popolnost ne obstaja, obstaja brezpogojna ljubezen, da je vredna vse ljubezni, nežnosti, časa, truda, točno takšna, kot je. zahvali se materi za vse, kar ti je dala, za vsako kosilo, oprano majico, za čas, ko ti je stala ob strani med boleznijo. pohvali sodelavko. pusti posodo v koritu in se stisni k svojemu dragemu. ženska moč ni samo hihitanje v kozmetičnih salonih ali nakupovalnih centrih. ženska moč je sposobnost poskrbeti sama za svojo srečo.