umor v rožni dolini

tadej golob - dolina rož

tadej golob je pri meni zapisan kot avtor, ki me spremlja skozi velike spremembe. prvega, jezero sem brala medtem, ko sem v porodnišnici čakala na akcijo poroda. pa ga potem napol zadeta od nespanja, hormonov in novega družinskega člana končala enkrat kasneje. drugi, leninov park, me je, kot mnoge glede na komentarje, pustil v zelo čudnem stanju. ni in ni mi bila všeč toliko, kot bi mi morala biti. zadnjega na spisku, dolino rož, sem prebrala 31 decembra, recenzijo pa pišem prvega, da bo knjiga ja na dveh seznamih. je pa vsaj avtorja spet dvignila visoko v višave. tale je res krasna.

padla sem notri in brala, ne glede na divjanje, še huje - jakost divjanja - okoli mene. dober umor, dober zaplet, dobri liki, dobri odnosi, odlično pisanje, živa slovenščina, ne preveč perfektna, da bi bila umetna (bojim se, da tukaj izgubimo ogromno prevodov), domače, domače je vse skupaj. vse je ravno prav umazano, ni kaj.

taras birsa se še pred začetkom znajde na sp-ju, zakon je vredu, ljubica postane prijateljica. ali ga težave najdejo, ali pa je pač take sorte, ki opazi in potem ne more dati tac stran, vglavnem. dogaja se mu, to pa. zaplete se v dvojni umor s samomorom, v rožni dolini, v hiši pregrešno dragega mogotca. ki je storilec, krivec omenjenih treh smrti. v vse skupaj se normalno zaplete zaradi ženske, drage, samozavestne, s precej dragim parfumom. konec je vreden vseh frustracij, kar ne pomeni, da jih nujno tudi razreši. kar v branje.